Zgodba o nastanku Magnétarja
23. avgust 2023
Daleč daleč stran, v ozvezdju Monoceros, od nas oddaljenem 3000 svetlobnih let, živi nenavadna zvezda z imenom HD 45166. Pripravlja se, da postane vir najmočnejšega magnetnega polja v znanem vesolju.
Magnetar je vrsta nevtronske zvezde, ki ima med vsemi objekti v vesolju najmočnejše magnetno polje. Astronomi so najprej mislili, da lahko postanejo magnetarji samo izjemno masivne zvezde, a to očitno ne drži.
Znanstveniki preučujejo HD 45166 že več kot stoletje. Malo se ve o naravi te zvezde, razen tega, da je bogata s helijem, da ima večjo maso od našega Sonca in da je del dvozvezdja.
Nenavadno zvezdo HD 45166 si je z različnimi teleskopi, vključno s teleskopom Kanada-Francija-Hawaii (CFHT), ki stoji na ognjeniku Mauna Kea, podrobneje ogledala ekipa mednarodnih raziskovalcev. Ugotovili so, da so lastnosti te zvezde presenetljivo podobne lastnostim Wolf-Rayet zvezd, vendar ima HD 45166 drugačen spektralni podpis. Ta posebnost zvezde je še posebej pritegnila radovednost astronomov, ki so kmalu našli vzrok zanjo. Evreka!
Izkazalo se je, da je HD 45166 magnetna zvezda. Okoli nje je močno magnetno polje, ki meri približno 43.000 gausov, kar je najmočnejše magnetno polje okoli masivne zvezde, ki so ga do seda odkril. Znanstveniki menijo, da je ta zvezda na dobri poti, da postane magnetar. Čez milijon let bo HD 45166 eksplodirala kot svetla supernova. Njeno jedro se bo sesedlo, pri tem pa zadržalo magnetno polje zvezde in nastala bo magnetna nevtronska zvezda - magnetar - z magnetnim poljem 100 bilijonov (100*1012) gausov.
Astronomi so s teleskopi izmerili tudi starost in maso zvezde HD 45166. Menijo, da je zvezda nastala z združitvijo dveh drugih zvezd. Nove raziskave osvetljujejo procese, pri katerih nastanejo taki močni zvezdni magnetni viri. Pod pravimi pogoji lahko torej tudi manj masivne zvezde postanejo magnetarji.
Slika: Kako si ilustrator predstavlja to nenavadno zvezdo, ki ji je usojeno, da postane eden najmočnejših magnetnih objektov v Vesolju: nevtronska zvezda, znana kot magnetar.
Viri: NOIRLab/AURA/NSF/P. Marenfeld/M. Zamani
Kul dejstvo
