Vesoljske besede
Antimaterija Antimaterija je sestavljena iz delcev, ki so ravno nasprotni delcem običajne snovi. Ko se delec snovi sreča s svojim anti-delcem, se uničita, pri tem pa sprostita veliko energije.
Asteroid Asteroidi so kosi kamnov in kovin, ki so ostali od takrat, ko je nastalo naše Osončje. Večino jih najdemo med tirnicama Marsa in Jupitra v območju, ki mu pravimo Asteroidni pas.
Asteroidni pas Asteroidni pas je območje med tirnicama Marsa in Jupitra. Sestavljajo ga asteroidi in pritlikavi planeti.
Astronomska enota Astronomska enota je povprečna razdalja med središčem Zemlje in središčem Sonca (približno 150 milijonov kilometrov).
Atmosfera Atmosfera je plast plinov, ki obdaja nek planet. Zemljina atmosfera vsebuje kisik, ki ga dihamo.
Atomi Atomi so gradniki vesolja. Vsa snov je sestavljena iz teh drobnih delčkov. Človeško telo je sestavljeno iz več milijard atomov!
Bela pritlikavka Ko Soncu podobna zvezda porabi vso gorivo v svojem središču, se prične sesedati sama vase. Snov v sredici zvezde se skrči v majhno in gosto kroglo, ki ji pravimo bela pritlikavka.
Blazar Blazar je galaksija, v središču katere se nahaja aktivna orjaška črna luknja. Črna luknja lahko pospeši delce materiala okoliške snovi in jih s curkom izstreli v vesolje.
Bližnje Vesolje Bližnje Vesolje je skupina več kot 50 galaksij, med katere spada tudi naša Galaksija.
Blizu-Zemeljski objekti Blizu-Zemeljski objekt (angl. Near-Earth Object ali krajše NEO) je vsako majhno telo v Osončju, kot asteroid ali komet, ki pripotuje v bližino Zemlje.
Črna luknja Črna luknja nastane, ko zelo masivna zvezda umre in se skrči v neverjetno majhen prostor. Gravitacija črne luknje je tako močna, da ji ne more uiti niti svetloba.
Črna pritlikavka Črna pritlikavka je ugasel ostanek po smrti Soncu podobne zvezde. Ko se zvezda toliko ohladi, da ne sveti več, postane črna pritlikavka.
Dvozvezdje Večina zvezd, ki jih vidimo na nočnem nebu, niso ena zvezda, temveč dve ali več, ki krožijo ena okrog druge. Sistemu dveh zvezd pravimo dvojnica ali dvozvezdje.
Eksoplanet Eksoplanet je planet izven našega Osončja, ki potuje okrog neke druge zvezde (in ne Sonca).
Elementi Obstaja več kot sto različnih vrst atomov, ki jim pravimo elementi. Atomi posameznega elementa so med seboj enaki. Primeri elementov so kisik, železo in zlato.
Eliptična galaksija Poznamo tri osnovne vrste galaksij, ki se razlikujejo po obliki. Eliptične galaksije so podobne oblike kot žoge za rugby. To so stare galaksije, ki nimajo mladih zvezd.
Emisijska meglica Emisijske meglice so oblaki kozmičnega plina in prahu, ki so jih segrele zvezde v bližini. Ko se oblaki ohlajajo, začnejo oddajati svetlobo (podobno kot deluje neonska svetilka).
Galaksija Gakaksija je velikanska skupina zvezd, plina, prahu in ostalih stvari. Galaksiji, v kateri živimo mi, pravimo Galaksija.
Galaksija (tudi Rimska cesta) Galaksija, v kateri živimo, se imenuje Galaksija. Sonce je le ena izmed 100 milijard zvezd v Galaksiji.
Galaksija z močnim nastajanjem zvezd V galaksijah z močnim nastajanjem zvezd je hitrost rojevanja zvezd zelo visoka. Običajno okrog 10.000-krat višja kot v normalni galaksiji!
Galaktična izboklina Spiralna galaksija ima v središču izboklino, ki je kroglaste oblike. Izboklino sestavljajo stare zvezde, kozmični plin in prah.
Galaktični disk Spiralne galaksije imajo obliko diska, podobnega CD-ju, z izboklino v središču. Ploskemu delu pravimo galaktični disk. Sestavljajo ga plin, prah in mlade zvezde.
Galaktično halo Vsako galaksijo obdaja halo snovi, v kateri so kopice zelo starih zvezd, kozmični plin in prah in tudi temna snov.
Gostota Gostota je merilo za količino snovi v neki prostornini. Na primer, balon in krogla za kegljanje sta lahko enake velikosti, a ima kegljaška krogla večjo gostoto.
Gravitacija Gravitacija je privlačna sila, ki deluje na vse objekte z maso. Zaradi gravitacije lahko stojimo na površju Zemlje, vpliva pa tudi na planete, da so utirjeni v orbiti okoli Sonca.
Gravitacijski valovi Gravitacijski valovi nastanejo ob silovitih dogodkih, na primer pri zlitju dveh črnih lukenj ali nevtronskih zvezd. Podobno kot valovi na vodi, so to valovi skozi prostor-čas.
Gravitacijsko lečenje Masvine strukture kot so galaksije ali jate galaksij lahko zaradi močne gravitacije ukrivijo svetlobo z izvora, ki se nahaja za njimi. Temu pojavu pravimo gravitacijsko lečenje.
Infrardeča svetloba Infrardeča je vrsta nevidne svetlobe. Človeško telo ima temperaturo, zaradi katere oddaja infrardečo svetlobo, zato lahko infrardeče detektorje uporabljamo v kamerah za nočni vid.
Jupiter Jupiter je največji planet v Osončju. Je kar 100-krat večji kot Zemlja! Sestavljajo ga plini, ki tvorijo pasove oblakov v njegovi atmosferi.
Komet Komete sestavljajo delci ledu, prahu in kamnin, zato jih včasih imenujemo 'umazane snežne kepe'. Prihajajo iz zunanjih delov Osončja in tako kot planeti potujejo okrog Sonca.
Korona Korona je plast zelo vročega plina (plazme), ki obdaja Sonce.
Kozmični prah Kozmični prah je sestavljen iz drobcenih, trdnih delcev v vesolju, ki jim včasih pravimo zvezdni prah. Ducat teh delčkov bi lahko spravili v eno bucikino glavico.
Kroglaste kopice Kroglaste kopice so velike skupine zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija. Sestavlja jih med sto tisoče do nekaj milijonov zvezd.
Kuiperjev pas Kuiperjev pas je hladno in temno območje Osončja, ki se razteza naprej od Neptunove tirnice. Vsebuje na tisoče kometov, asteroidov in drugih ledenih objektov.
Kvazar Kvazarji so središča galaksij, kjer orjaška črna luknja ves čas požira okoliško snov. Ko snov pade na črno luknjo, odda toliko energije, da so to najsvetlejši objekti v vesolju.
Lune Luna je naravni satelit, ki je v orbiti okrog nekega planeta. Večina planetov v Osončju ima vsaj eno luno, tako kot Zemlja, nekateri planeti pa imajo celo po več deset lun.
Lunin mrk Ko je Zemlja med Luno in Soncem, je Luna popolnoma v Zemljini senci. Temu pojavu pravimo ‘Lunin mrk’.
Magnetno polje Magnetno polje je območje okoli magneta, kjer je mogoče zaznati privlačno ali odbojno silo magneta.
Mars Mars je znan tudi kot Rdeči planet. Mars je eden naših najbližnjih vesoljskih sosedov in je edini planet v vesolju, na katerem so naseljeni le roboti!
Masa Masa je merilo za količino snovi v nekem objektu. Za razliko od mase je teža sila, s katero neko telo privlači drugo telo, in je odvisna od težnosti (ali težnostnega pospeška).
Mednarodna vesoljska postaja Mednarodna vesoljska postaja je največje umetno telo v orbiti okoli Zemlje. Je vesoljski laboratorij, v katerem astronavti živijo in izvajajo številne znanstvene eksperimente.
Medzvezdna snov Medzvezdna snov je material, ki zapolnjuje prostor med zvezdami. Večinoma je sestavljen iz kozmičnega plina in prahu.
Meglica Meglica je oblak plina in prahu v vesolju. Nekatere meglice so ostanki po koncu življenja zvezd, iz nekaterih meglic pa nastajajo nove zvezde.
Merkur Merkur je Soncu najbližji planet in je hkrati tudi najmanjši planet Osončja. Je le malo večji od Lune in tudi videti je podobno - kamnit z velikim številom kraterjev na porvšju.
Messierjevi objekti Messierjev katalog je seznam 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier v letih med 1758 in 1782.
Meteor Ko meteoroid vstopi v Zemljino ozračje, za sabo pusti sled svetlobe, ki ji pravimo meteor ali utrinek.
Meteorit Meteoroid, asteroid ali komet, ki pristane na površju Zemlje, se imenuje meteorit. Vsako leto vstopi v atmosfero za okoli 50.000 ton meteoroidov in kozmičnega prahu.
Meteoroid Meteoroid je majhen kamen, ki potuje po vesolju. Meteoridi so manjši od asteroidov, njihove velikosti so nekje od velikosti riževega zrna do nekaj metrov v premer.
Mikrovalovi Mikrovalovi so vrsta nevidne svetlobe. Mikrovalovi so primerni za pošiljanje sporočil z enega kraja v drugega, ker lahko potujejo skozi dež, sneg in oblake.
Milijarda Ena milijarda je tisoč milijonov (1.000.000.000).
Milijon En milijon je tisoč tisočev (1.000.000).
Molekule Molekula je delec, ki vsebuje dva ali več atomov. Na primer, voda je molekula, ki jo sestavljata dva atoma vodika in en atom kisika.
Naravni sateliti Poznamo dve vrsti satelitov: naravne in umetne. Naravni sateliti so vesoljska telesa, ki so v orbiti okoli drugih teles v vesolju, na primer Luna je v orbiti okoli Zemlje.
Nepravilna galaksija Poznamo tri osnovne vrste galaksij, ki se razlikujejo po obliki. Nepravilne galaksije so raznovrstnih oblik in velikosti.
Neptun Neptun je od Sonca najbolj oddaljen planet. Za enkratno potovanje okoli Sonca potrebuje kar 60.000 dni! Tako kot Jupiter, Saturn in Uran je tudi Neptun plinasti planet.
Nevtronska zvezda Ko masivna zvezda doseže konec svojega življenja, eksplodira. Sredica zvezde eksplozijo preživi, ampak se skrči v majhno in kompaktno kroglo, ki ji pravimo nevtronska zvezda.
Odboj svetlobe Pojavu, kjer svetlobni žarki zadanejo objekt in se od njega odbijejo, pravimo odboj svetlobe. Zaradi odboja svetlobe lahko vidimo večino objektov v svetu okoli nas.
Oortov oblak Večina astronomov verjame, da je Oortov oblak ogromna ledena lupina, sestavljena iz kometov, ki obdaja naše Osončje.
Orbita Orbita (tir, tirnica) je pot, po kateri potujejo vesoljski objekti, sateliti in celo vesoljska plovila. Na primer, obhodni čas Zemlje po orbiti okoli Sonca je 365 dni (eno leto).
Osončje Osončje sestavljajo Sonce in vsi objekti, ki se premikajo okoli njega: osem planetov, pet pritlikavih planetov ter veliko število lun, kometov, asteroidov in meteoroidov.
Ostanek supernove Ostanek supernove je oblak kozmičnega plina in prahu, ki nastane ob eksploziji masivne zvezde - supernove.
Planetarna meglica Planetarne meglice nimajo nič skupnega s planeti. So veliko oblaki kozmičnega plina in prahu, ki nastanejo, ko Soncu podobna zvezda odpihne zunanje dele atmosfere v vesolje.
Planeti Planet, kot sta na primer Zemlja in Jupiter, je velik objekt v orbiti okoli zvezde, ko je na primer Sonce. Planet ne proizvaja lastne svetlobe.
Plinasti orjak Jupiter, Saturn, Uran in Neptun se imenujejo plinasti orjaki, ker so veliko večji od štirih planetov v notranjem Osončju in ker so sestavljeni iz plina.
Polobla Polobla (ali hemisfera) je polovica sfere ali krogle. Zemlja ima dve polobli: severno in južno. Loči ju ekvator.
Prapok ali veliki pok Približno 14 milijard let nazaj je bilo celotno vesolje združeno v majhnem mehurčku, 1000-krat manjšem od glave bucike. Mehurček je nato eksplodiral in nastalo je vesolje.
Premer Premer je razdalja med točkama na krožnici ali krogli, merjena skozi središče. Na primer, premer Zemlje je 12.700 kilometrov.
Pritlikava galaksija Pritlikave galaksije so precej manjše od normalnih galaksij. Sestavlja jih samo nekaj milijard zvezd in ne stotine milijard zvezd.
Pritlikavi planet Pritlikavi planet je objekt v Osonočju, ki je večji od kometa ali asteroida, ampak je tudi manjši od planeta. V Osončju poznam pet pritlikavih planetov, med njih spada tudi Pluton.
Protoplanetarni disk Protoplanetarni disk je obroč kozmičnega plina in prahu, ki obrkoža zelo mlado zvezdo. Iz diska lahko nastanejo planetarni sistemi in lune, tako kot v Osončju.
Pulzar Pulzarji so izjemno goste zvezde, ki se zavrtijo več stokrat v sekundi. Iz njih brizgajo radijski valovi proti nam na Zemlji in jih vidimo kot pulze, podobno kot svetilnik.
Radijska svetloba Radijska svetloba je vrsta nevidne svetlobe. Radijske valove uporabljamo pretežno v komunikacijah za pošiljanje signalov. Mobilni telefoni in TV-ji uporabljajo radijske valove.
Razsute kopice Razsute kopice so skupine zvezd, ki so nastale iz istega velikega oblaka plina in prahu. Vsebujejo do nekaj tisoč zvezd, ki jih skupaj šibko veže gravitacija.
Rdeča orjakinja Ko Soncu podobni zvezdi v sredici zmanjka vodikovega goriva, se zvezda prične širiti, s tem pa postaja vse večja in vse bolj rdeča. Spremeni se v rdečo orjakinjo.
Rdeča pritlikavka Rdeča pritlikavka je v primerjavi z ostalimi zvezdami zelo majhna in hladna. Te zvezde so rdeče zaradi nizke temperature (najhladnejše zvezde so rdeče).
Refleksijska meglica Refleksijske meglice so oblaki kozmičnega prahu, ki odbijajo svetlobo z bližnjih zvezd. Po navadi so ti oblaki modre barve.
Rentgenska svetloba Rentgenska svetloba je vrsta nevidne svetlobe. Rentgenska svetloba lahko potuje skozi mehka tkiva kot so koža in mišice, zato jo lahko uporabljamo za slikanje zlomljenih kosti.
Rjava pritlikavka Rjave pritlikavke so 'propadle zvezde', ker se nikoli ne dovolj segrejejo, da bi lahko začele proizvajati energijo z jedrskimi reakcijami v sredici.
Robot Robot je naprava, ki jo nadzoruje računalnik. Robote se da naučiti marsikaj, na primer kako očistiti preprogo, kako nadzirati teleskop ali celo kako sestaviti avtomobil!
Saturn Saturn je šesti planet od Sonca in najbrž najlepši planet Osončja. Znan je po svojih svetlih obročih, sestavljenih iz ledenih in kamnitih delcev.
Sevanje gama Sevanje gama je vrsta nevidne svetlobe. Sevanje gama je svetloba z najvišjo energijo in nastane v najsilovitejših dogodkih v vesolju, kot so eksplozije supernov.
Sonce Sonce je zvezda. Je središče Osončja in vsi objekti v Osnočju se premikajo okoli njega. Brez svetlobe in toplote, ki ju oddaja Sonce, življenje na Zemlji ne bi moglo obstajati.
Sončev mrk Ko je Luna med Soncem in Zemljo, zastira Sončevo svetlobo. Temu pojavu pravimo ‘Sončev mrk’.
Sončev veter Sončev veter je tok delcev, ki prihaja iz Sončeve atmosfere. Sestavljen je iz električno nabitih in močno segretih delcev, ki jim pravimo plazma.
Spektrograf Spektrograf je instrument, ki svetlobo zbere in jo razdeli na različne barve, tako kot prizma. Na tak način lahko ugotovimo, kateri elementi so v atmosferi neke zvezde.
Spiralna galaksija Poznamo tri osnovne vrste galaksij, ki se razlikujejo po obliki. Spiralne galaksije so najlepše, z dolgimi spiralnimi rokavi polnih zvezd, navitih okoli svetle središčne izbokline.
Supernova Supernova je eksplozija na koncu življenja masivne zvezde. Supernove spadajo med najmočnejše dogodke v Vesolju in oddajo toliko svetlobe, da so lahko svetlejše kot cela galaksija!
Svetlobno leto Svetlobno leto je merilo razdalje (kot na primer kilometer ali milja). Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu - približno 9400 bilijonov kilometrov.
Teleskop Teleskop je instrument, s katerim lahko opazujemo zelo oddaljene objekte. S teleskopi pogosto opazujemo oddaljene planete, zvezde in galaksije.
Temna energija Temna energija je glavna sestavina vesolja (sestavlja 68% vesolja). O njej vemo zelo malo, razen tega, da nasprotuje gravitaciji, zaradi česar se galaksije med sabo oddaljujejo.
Temna meglica Temne meglice so videti kot luknje na nočnem nebu, ker so popolnoma črne. Vendar niso prazne - temne meglice so debeli oblaki kozmičnega plina in prahu, ki ne prepuščajo svetlobe.
Temna snov Temnsa snov je skrivnostna snov, sestavljena iz nevidnih delcev, ki je 5-krat bolj pogosta kot običajna snov. Privlačna sila temne snovi drži skupaj snov v galaksijah!
Ultravijolična svetloba Ultravijolična (pogosto skrajšano v UV) je vrsta nevidne svetlobe. UV valovi imajo visoko energijo. UV žarki iz Sonca lahko poškodujejo celice naše kože in povzročijo opekline.
Umetni sateliti V Zemljino orbito je bilo izsterljenih veliko umetnih satelitov. Njihove naloge so različne, od zbiranja informacij, do vzpostavljanja komunikacije ter navigacije na Zemlji.
Uran Uran je hladen in moder plinasti planet, ki se nahaja zelo daleč od Sonca. Za razliko od ostalih planetov Uran leži na boku, tako da njegov južni pol kaže v smeri proti Soncu.
Venera Venera je drugi planet od Sonca v Osončju. Je najbolj vroč planet Osončja, velika pa je toliko kot Zemlja. Njeno površje je pokrito z vulkani.
Vesolje Vesolje je vse kar obstaja - vsi planeti, zvezde, galaksije in vsi drugi objekti na Zemlji in v vesolju.
Vesoljsko vreme Vesoljsko vreme se nanaša na spremenljive pogoje v prostoru okoli Zemlje. Sonce ves čas "piha" močne tokove delcev v vse smeri - tudi v smeri proti Zemlji.
Vidna svetloba Poznamo sedem vrst svetlobe, med njimi vidno svetlobo. Vidna svetloba je edina vrsta svetlobe, ki jo lahko zaznajo naše oči. Vidna svetloba vsebuje vse barve mavrice.
Zemeljski planet Merkur, Venera, Zemlja in Mars se imenujejo zemeljski planeti. Vsi štirje planeti so si podobni po velikosti in so sestavljeni iz kamnin.
Zemlja Zemlja je naš čudovit domači planet. Zaenkrat je edini planet v vesolju, za katerega zagotovo vemo, da na njem obstaja življenje.
Zvezda Zvezda je masivna krogla žarečega in vročega plina, ki ga skupaj drži gravitacija. Nam najbližja zvezda se imenuje Sonce.
Zvezdna kopica Zvezdna kopica je velika skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija. V zvezdni kopici je lahko od nekaj 100 zvezd pa tudi do več miijonov zvezd.

Še radoveden/-a? Preberi več...

Kaj so Space Scoop novice?

Odkrij več astronomije

Navdih za novo generacijo raziskovalcev vesolja

Prijatelji Space Scoop

Kontakt

To spletno stran financira program Obzorje 2020 Evropske komisije po pogodbi n° 638653