Nagnjeno čudo
03. september 2020

Predstavljaj si gromozanski krožnik, ki bi bil tako velik, da bi se raztezal čez vse Osončje. Ker je naše Osončje zelo ravno, bi se na tem krožniku skoraj vsi planeti Osončja krožnika dotikali. Veliko osončij v vesolju je podobno ravnih, a ne vsa; nekateri planeti v drugih osončjih se gibljejo po med seboj nagnjenih tirnicah.

Zaporedje nasilnih dogodkov

Osončju, ki je zdaj nagnjeno, je nekoč nekaj spremenilo obliko. To se je osončju lahko zgodilo davno preden so nastali njegovi planeti; že takrat, ko je bilo le velik ploščat oblak plinov in prahu.

Mednarodna skupina astronomov je pred kratkim našla prvo potrditev, da je lahko gruča zvezd v svojem večzvezdnem sončnem sistemu (sistemu z več kot enim soncem) dovolj 'nasilna', da raztrga svoj ploščati planetotvorni oblak (planetotvorni, protoplanetarni disk). Pri tem trganju se planetotvorni oblak lahko razbije na več delov, ukrivi in nagne.

Astronomi so opazovali osončje po imenu GW Orionis, ki je od nas oddaljeno 1300 svetlobnih let in je v ozvezdju Orion. Osončje GW Orionis ima 3 sonca (zvezde) in okoli njih velik, deformiran, raztrgan planetotvorni oblak.

Porodnišnica planetov?

Ko se rodi zvezda, se iz prahu in plinov, ki ostanejo v njeni bližini po njenem rojstvu, okoli zvezde oblikuje ploščat (diskast) in obročast oblak, podoben Saturnovim obročem. Znotraj oblaka se trdni in plinasti prašni delci med seboj zaletavajo. Po trku ti delci včasih obtičijo skupaj ter tako rastejo, nastajajo vedno večja telesa. V teh oblakih prahu in plina, ki jih imenujemo protoplanetarni diski (ali planetotvorni oblaki, diski), se iz dolgega zaporedja takih trkov rojevajo planeti.

V med seboj nenavadno nagnjenih planetotvornih obročih osončja GW Orionis - zaenkrat - še ni nastal noben planet. 

Sveže ugotovitve o večzvezdnem osončju GW Orionis pa nakazujejo, da bi lahko v osončjih z več sonci nastali planeti, ki bi se po svojem rojstvu gibali po tirnicah, ki ne bi ležale vse na istem 'krožniku', ampak bi bile med seboj nagnjene, kot so bili med seboj nagnjeni oblaki prahu, iz katerega bi nastali ti planeti.

 

Slika: ESO/Exeter/Kraus et al./L. Calçada

Kul dejstvo

Astronomi menijo, da se približno polovica vseh planetov, ki obstajajo, nahaja v sončnih sistemih z več kot enim soncem!

This Space Scoop is based on Press Releases from NAOJ, ALMA, ESO.
NAOJ ALMA ESO

Barbara Rovšek

Slika
Verzija za tiskanje
Več Space Scoop novic

Še radoveden/-a? Preberi več...

Kaj so Space Scoop novice?

Odkrij več astronomije

Navdih za novo generacijo raziskovalcev vesolja

Prijatelji Space Scoop

Kontakt

To spletno stran financira program Obzorje 2020 Evropske komisije po pogodbi n° 638653