Z dežja pod kap…na Soncu
30. junij 2014

Prav tako kot na Zemlji so tudi na Soncu obdobja slabega vremena z močnimi vetrovi in dežnimi plohami. Toda za razliko od pogostih neviht na Zemlji, dež na Soncu ni iz vode, ampak iz električno nabitega, supervročega plina, ki mu pravimo plazma. Ta pada z okrog 200.000 kilometri na uro iz Sončeve zgornje atmosfere, imenovane korona, v obliki tisočev gigantskih kapelj — po velikosti se le-te lahko kosajo z državami na Zemlji!

Ta osupljiv pojav so prvič odkrili pred skoraj 40 leti. Zahvaljujoč najmodernejšim satelitom ga lahko sedaj solarni fiziki (ljudje, ki proučujejo Sonce) zelo podrobno opazujejo in pričenjajo zares razumeti, kako pride do teh neverjetnih neviht.

Izkaže se, da dež na Soncu nastane na zelo podoben način kot dež na Zemlji. Če so pogoji v Sončevi atmosferi ravno pravšnji, plazma izpari s površine in nastanejo oblaki vroče plazme. Oblaki se nato ohladijo in sčasoma padejo nazaj na Sončevo površino v obliki kapelj izjemno vročega dežja iz plazme.

Vendar pa je razlog, zaradi katerega se sproži nastajanje dežnih oblakov, na Soncu zelo drugačen od tistega na Zemlji. Sončevi blišči so najmočnejše eksplozije v Osončju, pomagajo segreti Sončevo atmosfero in, kot kaže najnovešja raziskava, sprožijo tudi izparevanje plazme ter nastanek oblakov.

Kul dejstvo

Sončeva korona ima žgočih 2 milijona °C in je tako mnogo bolj vroča kot zvezdina površina, ki je s “samo” 6000 °C prav hladna v primerjavi s korono. Težava pa je, da nihče ni zares prepričan, zakaj je Sončeva atmosfera tako zelo vroča!

This Space Scoop is based on a Press Release from RAS.
RAS

Andreja Gomboc, FMF UL

Slika
Verzija za tiskanje
Več Space Scoop novic

Še radoveden/-a? Preberi več...

Kaj so Space Scoop novice?

Odkrij več astronomije

Navdih za novo generacijo raziskovalcev vesolja

Prijatelji Space Scoop

Kontakt

To spletno stran financira program Obzorje 2020 Evropske komisije po pogodbi n° 638653