Leteči kamni v vesolju
09. februar 2012

Ko je naše osončje nastalo, je bilo v njem veliko "ostankov". Tem ostankom danes pravimo asteroidi in kometi.

Asteroidi so kamnite kepe, ki jih večinoma najdemo v območju imenovanem pas asteroidov, ki leži med planetoma Mars in Jupiter. Kometi pa so kepe ledu, kamnin in prahu, zato jim včasih pravimo tudi "umazane snežene kepe". Večina kometov je v zunanjih delih Osončja, v območju imenovanem Oortov oblak, ki leži še bolj daleč vstran od Sonca kot planeta Uran in Neptun.

Vendar pa se ne obnašajo vsi asteroidi in kometi lepo - nekateri ne ostanejo v teh območjih. Včasih kometi obiščejo notranje dele Osončja. Ko so blizu Zemlje, jih je super opazovati, ker nekaj njihovega ledu izhlapi zaradi toplote s Sonca, zaradi česar dobijo čudovite "repe", medtem ko počasi potujejo čez nočno nebo.

Tudi asteroide kdaj zanese v bližino Zemlje. Majhnim koščkom asteroidov pravimo meteoridi. Ko tak košček prileti v Zemljino ozračje, zagori in zasveti, zato temu pojavu rečemo zvezdni utrinek (ali meteor). Astronomi pa menijo, da se podobno zgodi tudi asteroidom, ki se znajdejo v središču naše galaksije.

V središču večine galaksij so telesa, ki jim pravimo supermasivne črne luknje. Vse kar pride preblizu črni luknji, ta posrka vase s tako močno silo, da ji ne more uiti nič - niti svetloba!

Supermasivni črni luknji v središču naše galaksije so dali ime Strelec A*. Več let so astronomi videvali skrivnostne bliske rentgenske svetlobe, ki so prihajali iz Strelca A*. Slovenski astronomi so bili prvi, ki so predlagali razlago, da ti bliski morda nastanejo, ko Strelec A* požre kak asteroid. Ti bliski bi naj tako bili nekaj podobnega kot sled svetlobe, ki jo mi vidimo na nočnem nebu ob zvezdnem utrinku, ko meteorid zagori v Zemljinem ozračju.

Če je ta razlaga pravilna, pomeni, da mora obstajati stotine bilijonov asteroidov in kometov okoli Strelca A*! (en bilijon je milijon milijonov ali tisoč milijard)

Kul dejstvo

Ne samo supermsivne črne luknje, še nekaj drugega mora skrbeti asteroide in komete: približno enkrat vsake tri dni prileti kak komet v vročo atmosfero Sonca in je pri tem seveda uničen!

This Space Scoop is based on a Press Release from Chandra X-ray Observatory.
Chandra X-ray Observatory

Andreja Gomboc, FMF UL

Slika
Verzija za tiskanje
Več Space Scoop novic

Še radoveden/-a? Preberi več...

Kaj so Space Scoop novice?

Odkrij več astronomije

Navdih za novo generacijo raziskovalcev vesolja

Prijatelji Space Scoop

Kontakt

To spletno stran financira program Obzorje 2020 Evropske komisije po pogodbi n° 638653